Na ustanovni seji dne 3. aprila 1997 je bila ustanovljena Sindikalna Konferenca Samostojnih Filmskih in TV Ustvarjalcev (SKSFTVU) v sklopu Sindikata GLOSA, sindikata kulture Slovenije, ki je reprezentativni sindikat in kot tak podpisnik Kolektivne pogodbe za kulturo. V decembru 2005 se je SKSFTVU preimenovala v sindikalno konferenco samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in informiranja – SUKI, s čemer se je odprla za vse samostojne delavce v kulturi in informiranju.

Potreba po sindikalnem organiziranju samostojnih delavcev se je pokazala, ker smo samostojni delavci cenena delovna sila in drugo razredni državljani, saj ni nobenega mehanizma, ki bi določal pogoje dela in plačilo. Tako smo prepuščeni lastni iznajdljivosti in dobri volji naročnika. Delovna zakonodaja namreč ščiti le tiste delavce, ki imajo z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Samozaposleni delavci smo po gospodarski zakonodaji pravne osebe, tako, kot gospodarske družbe, zato smo formalno v enakopravnem položaju pri pogodbenih razmerjih z našim naročnikom. Na ta način so nam odvzete delavske, pa tudi človekove pravice.

Čas je, da se zavemo vrednosti našega dela in vzpostavimo normalne pogoje, ki bodo zagotavljali človeka dostojno življenje tudi samostojnim delavcem na področju kulture. Zavedati se moramo, da vrednost našega dela ni samo v ljubezni do dela, ampak predvsem v ustvarjanju kvalitetnih del, za kar pa je predpogoj profesionalnost vseh sodelujočih pri nastajanju dela. Profesionalnost pa lahko zagotovimo samo z primernim standardom in pogoji dela. Kot vemo, vlada na področju kulture vsesplošno pomanjkanje denarja, vendar se ne moremo strinjati, da bodo kulturne dobrine le sad našega zanesenjaštva, na račun našega zdravja, naših družin in naše prihodnosti.